Izleti - Velika planina po stari pastirski poti

Velika planina po stari pastirski poti
09.12.2012 AVTOR: Matej Zalar
Največja slovenska planina je danes zavarovana kot krajinski park. Njena posebnost so edinstven ...

Velika planina - Zeleni rob: (1612 m)
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas vzpona: 3 ure 30 minut
Skupaj: 6 ur

Smer poti: Stahovica–Prapretno–Črnu ški dom na Mali planini–Domžalski dom na Mali planini–Zeleni rob–Mala planina–Prapretno–Stahovi ca

Zavetišča:
Črnuški dom na Mali planini (1526 m)
T: 051 621 732
info@pdcrnuce.si
Odprto: Od začetka junija do konca septembra, med počitnicami, sicer pa med vikendi in prazniki.

Domžalski dom na Mali planini (1534 m)
T: 051 665 665
info@domzalskidom.si
Odprto: Vsak dan

Gostišče Zeleni rob (1612 m)
T: 051 644 512
Odprto: pon-čet: 8.00-18.00, pet-ned: 8.00-20.00

Izhodišče: Stahovica (430 m)
GPS: N 46° 16' 1" / E 14° 36' 13"
Iz Kamnika zavijemo proti Kamniški Bistrici oziroma proti Črnivcu. Zapeljemo se skozi Spodnje Stranje. Pred Stahovico čez ozek most prečkamo reko Kamniško Bistrico. V naslednjem večjem križišču zavijemo levo, v dolino Kamniško Bistrico (desno Črnivec). Čez 150 metrov parkiramo ob cesti na odcepu ceste, ki vodi na Prapretno oziroma proti Sv. Primožu, če ni prostora, pa na parkirišču Calcita na desni strani ceste.

Če ste pri moči:
Lahko izberemo pot čez Sv. Primož (826 m), kar pot podaljša za 15 minut.

Pred Malo planino lahko zavijemo desno do Doma na Kisovcu (1275 m) na Planini Kisovec - 20 minut v vsako smer.

Turistične informacije:
TIC Kamnik
Glavni trg 2, 1241 Kamnik
T: 01 831 82 50
tic@kamnik-tourism.si

Velika planina
T: 01 832 72 58
info@velikaplanina.si

Največja slovenska planina je danes zavarovana kot krajinski park. Njena posebnost so edinstveni pastirski stanovi okroglega tlorisa s strehami iz smrekovih skodel. Marsikdo ne ve, da pastirske koče niso stare več kot petdeset, šestdeset let, saj so jih med drugo svetovno vojno Nemci požgali. Lastniki koč so še danes okoliški kmetje, mnoge od njih pa oddajajo v najem turistom. Poleti se na planini še vedno pasejo krave, življenje planšarjev pa danes spoznamo v Preskarjevem muzeju, ki je žal odprt le v času pašne sezone.

Po trasi svetovnega prvenstva
Vzpon iz Stahovice do Zelenega roba je pozimi v snežnih razmerah precej zahteven - v obe smeri prehodimo okoli 18 kilometrov in premagamo več kot 1250 metrov višinske razlike. Tako se večina na Veliko planino poda kar z nihalko iz Kamniške Bistrice, ki ima zgornjo postajo na Šimnovcu (1407 m). Od tam se sprehodijo na Zeleni rob (lahko izberejo sedežnico!), do Male in Gojške planine ali celo do Kisovca. Mi smo tokrat v zelo mrzlem in predvsem vetrovnem vremenu izbrali pot, ki v veliki meri sledi tudi trasi svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki so ga leta 2010 pripravili slovenski organizatorji.

Iz Stahovice se pri Calcitu odpravimo desno, po strmi asfaltirani cesti, ki vodi v vas Prapretno. Na drugem ostrem ovinku pridemo do Lovskega doma Stahovica, kjer se začne makadam. Po cesti nadaljujemo še približno 400 metrov, potem pa skrenemo levo na označeno pešpot, po kateri skrajšamo pot do vasi Prapretno. Tam pred seboj že zagledamo cerkev na Sv. Primožu (842 m). Kakšnih dvesto metrov potem, ko zapustimo skupino hiš v Prapretem, se na levem ovinku pot odcepi desno. Nadaljujemo po ožji cesti, še vedno proti Sv. Primožu, ki ga tudi vidimo med drevesi, po nekaj minutah pa skrenemo levo na ožjo pot, ki se strmeje vzpne (pot bi lahko podaljšali tudi čez Sv. Primoža, kjer pa zna biti ob koncih tedna precejšnja gneča).

Pot se v nadaljevanju vzpenja precej strmo skozi gozd, občasno pa nas preseneti razgled proti Kamniku. Po uri in pol pridemo na razpotje: leva vodi po razglednem pobočju čez Pasje peči, desno pa se tako imenovana zimska pot vzpne čez pobočje Pirčevega vrha (1373 m). Predvsem v sneženih in poledenelih razmerah priporočamo sicer nekoliko daljšo desno pot, je pa res, da so pred časom z lesenimi elementi uredili tudi pot čez Pasje peči, ki tako ni več pretirano nevarna, zahteva pa več koncentracije, ker je precej ozka. Gor grede smo se vzpeli po desni poti in se vračali čez Pasje peči.

Po spustu s Pirčevega vrha pridemo do razpotja. Desna pot vodi na Planino Kisovec, mi pa nadaljujemo naravnost in se po čedalje bolj strmi poti vzpnemo na Malo planino. Tam se moramo pozimi zanesti na smerokaze. Mimo Črnuškega doma (1526 m) se tako blago vzpnemo do Domžalskega doma na Mali planini (1534 m). . Nadaljujemo proti Zelenemu robu -  pred seboj nekoliko bolj desno, na pobočju vidimo Kapelo Marije Snežne - tu smo že na Veliki planini. Pod cerkvijo je razpotje: desna pot je bolj obiskana in vodi vzhodno od Gradišča (1666 m), po levi pa se moramo še nekoliko bolj povzpeti in do Zelenega roba pridemo z zahodne smeri. Tja grede smo izbrali vzhodno, nazaj grede pa bolj razgledno, panoramsko zahodno pot, ki vodi više nad planino.

Nazaj peš ali z nihalko?
Če ostane še kaj moči v nogah, priporočam vzpon na Gradiščče, od Zelenega roba do vrha ni več kot deset minut hoda. Vračali smo se tako rekoč po isti poti - če moči zmanjka, pa se lahko od Zelenega roba spustimo do Šimnovca in se v dolino zapeljemo z nihalko. Na izhodišče v Stahovico se lahko od tam zapeljemo s Kamnik busom - vozni red najdemo tukaj.

Če gremo v obe smeri peč, lahko pozimi pričakujemo tudi več kot šest ur hoje. Če pot poledeni, pa nikar ne pozabimo na manjše dereze, saj je lahko spust dosti bolj zahteven od vzpona.

Skupaj dolžina: 17,83 km
Skupaj višinskih metrov: 1246 m
Skupaj spustov: 1250 m
Maksimalna višina: 1621 m
Minimalna višina: 445 m
Skupaj čas: 07:47:01

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ