Izleti - Skuta (2532 m) po Frischaufovi poti

Skuta (2532 m) po Frischaufovi poti
28.08.2013 AVTOR: Matej Zalar
Mogočna podoba tretje najvišje gore v Kamniško Savinjskih Alpah obeta izjemen razgled, še poseb ...

Dolgi hrbet: 2473 m
Štruca: 2457 m
Skuta: 2532 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot

Pot iz Ravenske Kočne je zelo zahtevna visokogorska tura za izkušene gornike. Plezalni del poti z varovali je zelo dolg, na poti je več izpostavljenih prehodov, tako v steni kot tudi na grebenu. Do Štruce s poti vodi nezahtevno brezpotje, a orientacija ni zahtevna.
Obvezna je uporaba čelade in samovarovalnega kompleta.
Čas vzpona: 4–5,5 ur
Skupaj: 7–10 ur

Smer poti: Ravenska Kočna–Češka koča na Spodnjih ravneh–Mlinarsko sedlo–Dolgi hrbet– Štruca–Skuta–Dolgi hrbet–Mlinarsko sedlo– Češka koča na Spodnjih ravneh–Ravenska Kočna

Kje se okrepčamo?
Češka koča na Spodnjih ravneh (1542 m)
T: 040 673 449 in 040 425 260
tone.karnicar@siol.net

Izhodišče: Ravenska Kočna (997 m)
GPS: N 46° 23' 4" / E 14° 32' 11"
V Kranju se usmerimo proti Jezerskemu in nadaljujemo skozi Britof (tam zavijemo desno) ter skozi Milje, Hotemaže in Tupaliče, kjer cesta zavije desno. Ozki soteski Kokre sledimo proti Zgornjemu Jezerskemu in z vožnjo nadaljujemo proti mejnemu prehodu. Pri oznakah za Planšarsko jezero pa zavijemo levo in mimo jezera. Oznaka za parkirišče nas na prvem razpotju usmeri levo, v naslednjem čez nekaj sto metrov pa desno. Parkiramo na velikem parkirišču, od koder vožnja naprej ni več dovoljena.

Če smo pri moči: Če čisto res še nimate dovolj, lahko z Mlinarskega sedla skočite še na Grintovec (2558 m), do koder je po grebenu za slabo uro. Pot je zelo zahtevna.
S Spodnjih ravni, le malo nad Češko kočo, pa lahko skočimo na Vratca (1802 m). Do vrha je približno pol ur, v zadnjem delu je pot zahtevna, a dobro zavarovana, čelada pa je obvezen kos opreme.

Turistične informacije:
TIC Jezersko
T: 04 254 51 40 in 051 219 282
FB

Mogočna podoba tretje najvišje gore v Kamniško Savinjskih Alpah obeta izjemen razgled, še posebej, če dostopamo s severne oziroma zahodne smeri, pod Grintovcem in čez Dolgi hrbet. Ne samo vsi pomembnejši vrhovi Kamniško Savinjskih Alp, lepo se vidi tudi Karavanke, še posebej greben Košute. Da smo teh razgledov deležni, pa se moramo precej potruditi, ne glede na smer izhodišča. V vsakem primeru nas čaka dolga in zelo zahtevna tura. Še najmanj težav je čez Kokrsko sedlo in mimo Bivaka pod Grintovcem (2102 m). Poti iz Kamniške Bistrice po neoznačeni poti čez Gamsov skret ali iz Logarske doline skozi Turski žleb pa zahtevajo gorniške izkušnje z zavarovanimi potmi in izpostavljenimi prehodi. Enako velja tudi za pristop s severa po Frischaufovi poti (po raziskovalcu Kamniških in Savinjskih Alp, Johannesu Frischaufu). Po tej poti, ki naprej od Skute vodi proti Okrešlju, mimogrede osvojimo še dva atraktivna dvatisočaka: Dolgi hrbet (2473 m) in Štruco (2457 m).

Grebenska pot
Z Jezerskega vodijo na Grintovce poti iz treh dolin: iz Suhega Dola pridemo na Kokrsko sedlo, od koder lahko nadaljujemo tudi na Skuto, a je ta pot precej dolga, Makekova Kočna in Ravenska Kočna pa sta sosednji ledeniški dolini, iz katerih se proti Skuti vzpnemo mimo priljubljene Češke koče na Spodnjih ravneh. Ravenska Kočna, je zanimiva tudi kot sprehajalna točka: po dolini namreč vodi 8 kilometrov dolga sprehajalna tematska pot. Od tu se lahko zaženemo ne samo na Skuto, ampak tudi na Kočni in na Grintovec.

Najatraktivnejši del poti se začne na Mlinarskem sedlu (2334 m), ki deli Grintovec na zahodu in greben Dolgega hrbta na vzhodu. Že do Mlinarskega sedla se vzpenjamo skoraj navpično, tudi s pomočjo varoval, v nadaljevanju, ko se odpre svet na južno stran, pa se planinska veselica šele začne. Tiste vrste veselica, seveda, ki zahteva zvrhano mero izkušenj in obilico zbranosti.

Mimo Češke koče na Mlinarsko sedlo

Pot se začne na velikem parkirišču, od koder vožnja naprej ni dovoljena. Tako se proti spodnji postaji tovorne žičnice za Češko kočo in Kranjsko kočo prvih petsto metrov ogrejemo po makadamski cesti. Še pred postajo pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki je prvih nekaj minut še razmeroma položna, potem pa se strmo vzpne mimo »Andrejeve klopce «. Z desne se čez čas priključi pot z Jezerskega oziroma iz Makekove Kočne, vzpon pa nadaljujemo čez »Hudičeve kvance «. Strmejši odseki so opremljeni tudi z lestvami in jeklenicami – pot je pač prilagojena trumam izletnikov, ki se dopoldne odpravijo na Češko kočo. Strmina ne popušča do »Mrzve doline «in po nekaj minutah smo že pri Češki koči na Spodnjih ravneh.

Pri koči (kjer lahko natočimo vodo!) se usmerimo desno in po položnem svetu nadaljujemo mimo pristajališča za helikopter. Le malo naprej je razpotje, kjer nas oznake za Grintovec in Kočno usmerijo levo (naravnost Vratca). Že po nekaj minutah pridemo na novo označeno razpotje, kjer se spet držimo levo (desno Kočna) in po melišču nadaljujemo do naslednjega smerokaza. Spet gremo levo po Frischaufovi poti (desno Kremžarjeva pot na Kočno). Že kmalu pridemo do stene, kjer si nadenemo čelado in samovarovalni komplet.

Izvrstno označena pot na začetku ni pretirano strma, kasneje pa je na bolj izpostavljenih mestih v pomoč čedalje več varoval. Najbolj izpostavljen posladek pride na vrsto tik pod Mlinarskim sedlom – tam smo že daleč na dva tisoč metri – 2334 m.

Čez Dolgi hrbet in Štruco
Šele ko pogledamo čez rob, nas zaslepi nizko jutranje sonce, ki segreva skoraj lunarno pokrajino Velikih podov. Na desni se pneta Grintovec in za njim Kočna, naravnost je mogočen Kalški greben. Mi pa se usmerimo levo proti Dolgemu hrbtu po poti, ki vodi tik, kasneje pa po vrhu grebena, kjer se spopademo z novimi varovali na zelo izpostavljenih žlebovih in prehodih. Razgled jemlje sapo na vse strani, skozi enega od žlebov pa se lahko ozremo tudi na Češko kočo.

Ko pridemo čez Dolgi hrbet, nas čaka nekaj deset metrov spuščanja po ozkem grebenu, ki bi ga lahko na nekaterih mestih tudi zajahali. Varoval na teh mestih ni, zato je obvezen siguren korak! V nadaljevanju je zanimiv še previsen prehod po žlebu, od koder vendarle pridemo na prostornejši in položnejši teren pod Štruco, ki je dobila ime zaradi zanimive ovalne podobe. Na vrh ni označene poti, a brezpotje je povsem nezahtevno. Enako velja za zaključni vzpon na Skuto, kamor pridemo po dobro nadelani poti pod njenim zahodnim grebenom. Od Štruce nas do vrha loči le še petnajst, dvajset minut.

Razgled? Rinke na severovzhodu, na vzhod pa po vrsti Turska gora, Brana, Planjava in Ojstrica. Na jugu se lepo vidi Kalški greben s Kalško goro. Na vzhod pa celotna prehojena pot s Štruco in Dolgim hrbtom ter Grintovcem in Kočno v ozadju, nekoliko bolj severno pa so Dobrča, Karavanke s Košuto ter Stolom in seveda – Julijci s Triglavom.

Skupaj dolžina: 13,50 km
Skupaj višinskih metrov: 1554 m
Skupaj spustov: 1565 m
Maksimalna višina: 2440 m
Minimalna višina: 1003 m
Skupaj čas: 02:26:26

Prijavljeni uporabniki lahko prenesejo GPS sled.
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ